Brezplačna dostava za vsa naročila

W ali spomini iz otroštva

Avtor: Georges Perec

Zbirka:NOVA ZNAMENJA - humanistična zbirka

To je eno najkompleksnejših del sodobnega francoskega pisatelja Georgesa Pereca, rojenega leta 1936 staršema, ki sta bila poljska Juda in sta kakih deset let pred tem emigrirala v Francijo, v Pariz. Besedilo je avtobiografska fikcija, katere menjajoči se polovici sta bili napisani v dveh razdobjih in sta z montažo in grafično postavitvijo ohranjeni kot ločeni plasti. Najprej je nastal fikcijski del, zgodba o W, ki si jo je Perec izmišljal pri trinajstih letih, jo dvajset let pozneje obnovil in v obliki feljtona leto dni (1969 – 1970) objavljal v reviji La Quinzaine litteraire. Drugi, avtobiografski del, pa je avtor napisal v letih 1970 – 1974. Nastajal je vzporedno z napredovanjem njegove psihoanalize v letih 1971 – 1975. Ta del obdeluje simptom, izhajajoč iz otrokove izgube staršev – potem ko sta oba nerazložljivo izginila iz njegovega življenja in je moral med vojno tudi zamolčati svoj judovski izvor, pozabiti kdo je, je skoraj v celoti pozabil prvih šest let svojega življenja. Obe plati pripovedi napredujeta proti skupnemu sečišču, prelomu, srečanju z nečim nečloveškim, česar pa nikoli neposredno ne izrazita. To neizraženo se nakazuje iz njunih medsebojnih osvetljav, odzvanjanj, navezav. Oba dela pripovedi pa sta vendarle povezana v dovolj trdno mrežo, ki jo pisatelj plete s tematskimi, oblikovnimi in besednimi povezavami med besediloma. Prav delo na pisavi je namreč sredstvo, s katerim Perec ne izreče, ampak manifestira izvor svoje potrebe po ustvarjanju, bralcu pa omogoči, da čutno dojame ta občutek umanjkanja, generativne praznine, iz katere izhaja vse njegovo pisanje.

Hitri pregled

To je eno najkompleksnejših del sodobnega francoskega pisatelja Georgesa Pereca, rojenega leta 1936 staršema, ki sta bila poljska Juda in sta kakih deset let pred tem emigrirala v Francijo, v Pariz. Besedilo je avtobiografska fikcija, katere menjajoči se polovici sta bili napisani v dveh razdobjih in sta z montažo in grafično postavitvijo ohranjeni kot ločeni plasti. Najprej je nastal fikcijski del, zgodba o W, ki si jo je Perec izmišljal pri trinajstih letih, jo dvajset let pozneje obnovil in v obliki feljtona leto dni (1969 – 1970) objavljal v reviji La Quinzaine litteraire. Drugi, avtobiografski del, pa je avtor napisal v letih 1970 – 1974. Nastajal je vzporedno z napredovanjem njegove psihoanalize v letih 1971 – 1975. Ta del obdeluje simptom, izhajajoč iz otrokove izgube staršev – potem ko sta oba nerazložljivo izginila iz njegovega življenja in je moral med vojno tudi zamolčati svoj judovski izvor, pozabiti kdo je, je skoraj v celoti pozabil prvih šest let svojega življenja. Obe plati pripovedi napredujeta proti skupnemu sečišču, prelomu, srečanju z nečim nečloveškim, česar pa nikoli neposredno ne izrazita. To neizraženo se nakazuje iz njunih medsebojnih osvetljav, odzvanjanj, navezav. Oba dela pripovedi pa sta vendarle povezana v dovolj trdno mrežo, ki jo pisatelj plete s tematskimi, oblikovnimi in besednimi povezavami med besediloma. Prav delo na pisavi je namreč sredstvo, s katerim Perec ne izreče, ampak manifestira izvor svoje potrebe po ustvarjanju, bralcu pa omogoči, da čutno dojame ta občutek umanjkanja, generativne praznine, iz katere izhaja vse njegovo pisanje.

Sorodne knjige


Book Image

Zaupne besede

Book Image

Besede o neubesedljivem

Book Image

Vreščeče čeri

Book Image

Gremo na morje