Brezplačna dostava za vsa naročila

Kino

Avtor: Nataša Sukič

Zbirka:PIRAMIDA - zbirka sodobnega slovenskega leposlovja

Domnevna svobodna volja, razpolaganje s svojo usodo, sta srhljivo v romanu Kino karikirana – in s tem seveda poudarjeno negirana: ko nadzornik enemu izmed igralcev 'ruske rulete' kaže, kako naj zavrti bobenček, svoje 'učenje' zaključi s stavkom: »Sam ga moraš zavrteti, tega ne bom naredil namesto tebe. Ti odločaš o svoji usodi, ne jaz.« V tem 'odločanju' je sprevrženo seveda vse: fant je v igro prisiljen, ta igra v samem bistvu sploh ni ruska ruleta, saj človeško življenje dejansko v njej že od samega začetka ne figurira kot vložek, vsi igralci bodo slej ko prej mrtvi. In nadalje – vsak udeleženec se v njej spremeni v morilca – enakega(!), torej nemočnega – drugega, o podaljševanju njegove agonije pa ne odloča njegova, temveč 'sreča' drugega, namreč tistega, ki mu usmerja pištolo na vrat. Njihova človeška veriga, v kateri drug za drugim, drug pod roko drugega umirajo, pa kruto simbolizira množico vseh ujetnikov sistema, torej domala vseh ljudi z delno izjemo tistih, ki se gostijo ob obloženi mizi. A tudi za njih velja: »Ko si enkrat v sistemu, te zagotovo ne izpustijo več. Zapisan si smrti.« Tako kot so sistemu (in z njim smrti, mišljeni tudi kot radikalni psihični mrtvosti) zapisani vsi prebivalci malega rudarskega mesta – prestrašena, pasivna, molčeča večina, ki s svojim neagiranjem, dopuščanjem zločina temeljno omogoča delovanje sistema.

Hitri pregled

Domnevna svobodna volja, razpolaganje s svojo usodo, sta srhljivo v romanu Kino karikirana – in s tem seveda poudarjeno negirana: ko nadzornik enemu izmed igralcev 'ruske rulete' kaže, kako naj zavrti bobenček, svoje 'učenje' zaključi s stavkom: »Sam ga moraš zavrteti, tega ne bom naredil namesto tebe. Ti odločaš o svoji usodi, ne jaz.« V tem 'odločanju' je sprevrženo seveda vse: fant je v igro prisiljen, ta igra v samem bistvu sploh ni ruska ruleta, saj človeško življenje dejansko v njej že od samega začetka ne figurira kot vložek, vsi igralci bodo slej ko prej mrtvi. In nadalje – vsak udeleženec se v njej spremeni v morilca – enakega(!), torej nemočnega – drugega, o podaljševanju njegove agonije pa ne odloča njegova, temveč 'sreča' drugega, namreč tistega, ki mu usmerja pištolo na vrat. Njihova človeška veriga, v kateri drug za drugim, drug pod roko drugega umirajo, pa kruto simbolizira množico vseh ujetnikov sistema, torej domala vseh ljudi z delno izjemo tistih, ki se gostijo ob obloženi mizi. A tudi za njih velja: »Ko si enkrat v sistemu, te zagotovo ne izpustijo več. Zapisan si smrti.« Tako kot so sistemu (in z njim smrti, mišljeni tudi kot radikalni psihični mrtvosti) zapisani vsi prebivalci malega rudarskega mesta – prestrašena, pasivna, molčeča večina, ki s svojim neagiranjem, dopuščanjem zločina temeljno omogoča delovanje sistema.

Sorodne knjige


Book Image

Pobočje sončnega griča

Book Image

Potovanje na začetek poti

Book Image

Mesto na vodi

Book Image

Ona je ana