Iz strasti

Avtor: Ivan Vogrič

Zbirka:PIRAMIDA - zbirka sodobnega slovenskega leposlovja

Iz strasti je roman, deljen na dva ločena, atmosfersko in literarno-pristopno zelo različna dela; prvi del je poln dogajanja, ki vzklikne z umorom mladega dekleta, Marije, ki ni želela ostati v odnosu z ljubosumnim Antonom, ki naj bi »moril iz ljubezni«; ampak ali lahko tako skrajna oblika nasilja, kot je umor in ljubezen soobstajata? Na kakšen način lahko žrtev po svoji smrti na manj ogrožujoč način ustvarja smisel življenja morilca? Kaj se z njo zgodi po tem, ko umre? Iz strasti Antona v prvem delu spremlja na sojenju, bralstvu pa postavlja pomembno vprašanje: je ljubezen lahko ljubezen, če se vanjo zažre nasilje, če vodi celo v umor? Je za Antona, kljub temu, da Marijo objokuje, bolj priročno, da je dekle mrtvo, saj tako tudi ni njenih želja, potreb in ne zavrnitve. Drugi del romana se od te osebne zgodbe premakne k bolj kolektivnemu, tudi bolj esejistično zastavljenemu delu, ki se ukvarja z vprašanji o (ne)etičnosti samega koncepta zapora kot institucije, a je ob enem tudi kontemplacija življenja, ki je okleščeno na najbolj primarno – na rutinirano, omejeno bivanje ljudi, ki jih Iz strasti poskuša izbrisati kot osebe, ki še vedno obstajajo, četudi jih družba – skupaj z njihovimi dejanji – popolnoma izloči. »Ko sta zadnjo nedeljo v februarju 1909 pozno zvečer župan in občinski redar v Štandrežu pri Gorici vstopila v hišo vdove Marije Pavlin na koncu vasi ob cesti proti Sovodnjam, se jima je prikazal strašen prizor: v kuhinji ob ognjišču je v mlaki krvi ležala njena dvajsetletna nečakinja in soimenjakinja Marija, z enakim priimkom, nedaleč stran pa njen zaročenec, dvaindvajsetletni Anton, prav tako ves okrvavljen.«